Podnebne spremembe resnično ogrožajo prihodnost našega planeta. Ta situacija ima lahko psihološke učinke na nekatere ljudi, kar povzroči stanje, imenovano ekoanksioznost. Marsikdo se sprašuje kaj je ecoanxiety.
Zato vas bomo v tem članku naučili, kaj je ekoanksioznost, vzroke zanjo, simptome, ki jih kaže, in korake, ki jih lahko sprejmemo, da jo preprečimo in hkrati zaščitimo okolje.
Kaj je ekološka tesnoba
Ekoanksioznost, razmeroma nov izraz, ki pa je hitro pridobil priznanje med psihologi po vsem svetu, je postala glavna skrb ljudi v vsakdanjem življenju. Naraščajoče pogostnost in resnost naravnih nesreč, ki jih pripisujemo podnebnim spremembam, sta povzročili porast ekološke tesnobe. Uničujoči dogodki, kot so gozdni požari v Avstraliji in uničenje, ki ga je povzročil ciklon Idai v Beiri v Mozambiku, so številnim ljudem nevede povzročili ekološko zaskrbljenost.
Ekoanksioznost, izraz, ki se uporablja za opis posebne vrste anksioznosti, je pojav, ki je v zadnjih letih pritegnil pozornost. Zanj je značilno globoko zaskrbljenost in tesnobo zaradi stanja okolja in možnih posledic podnebnih sprememb. Vzroki za ekoanksioznost so večplastni in se lahko razlikujejo od osebe do osebe.
Pogost vzrok je ogromna količina informacij in medijsko poročanje o okoljskih vprašanjih, kar lahko prispeva k občutkom nemoči in obupa. Poleg tega lahko oprijemljivi vplivi podnebnih sprememb, kot so ekstremni vremenski dogodki in izguba biotske raznovrstnosti, prav tako prispevajo k ekološki zaskrbljenosti. Občutek nujnosti reševanja teh vprašanj in strah pred negotovo prihodnostjo lahko to tesnobo še povečata. Pomembno je poudariti, da Ekoanksioznost ni klinična diagnoza, ampak odgovor na trenutno okoljsko krizo.
Medtem ko ekoanksioznost trenutno ni razvrščena kot zdravstveno stanje, je pomembno priznati, da lahko povečana bojazen okoli podnebne krize potencialno prispeva k razvoju psiholoških motenj. Ameriško psihološko združenje (APA) opredeljuje ekoanksioznost kot vztrajen občutek strahu pred opustošenjem okolja, ki Izhaja iz priče na videz nepopravljivih učinkov podnebnih sprememb in spremljajočih skrbi za lastno prihodnost in prihodnost prihodnjih generacij.
V skladu s tem APA priznava, da lahko ljudje, ki ponotranjijo globoke okoljske izzive, s katerimi se sooča naš planet, doživijo različne stopnje psiholoških posledic.
Okoljski problemi, povezani s podnebnimi spremembami
Kakšna so torej pomembna okoljska vprašanja, povezana s podnebnimi spremembami? Mislimo na hiter porast pojava hudih vremenskih pojavov (kot so vročinski valovi, požari, cikloni, tajfuni, potresi in cunamiji), stopnjevanje onesnaževanja in njegovih škodljivih učinkov na zdravje, kopičenje odpadkov v naših oceanih, zmanjšanje biotske raznovrstnosti, pritisk na vodne vire in pomanjkanje vode, prekomerno izkoriščanje naravnih virov in uničevanje gozdovin zaskrbljujoče dvigovanje morske gladine, med številnimi drugimi skrbmi.
Medtem ko ni natančnih podatkov o točnem številu ljudi, ki jih je prizadela ta nova bolezen, strokovnjaki napovedujejo, da se bo zaradi naraščanja težav, povezanih s podnebjem, neizogibno povečala razširjenost ekološke tesnobe. Pravzaprav je prelomno poročilo, ki ga je leta 2017 objavilo Ameriško psihološko združenje (APA) z naslovom »Duševno zdravje in naše spreminjajoče se podnebje: vplivi, posledice in smernice«, že opozorilo na naraščajočo zaskrbljenost med državljani.
Vpliv ekoanksioznosti na ljudi
Vpliv ekološke tesnobe ni enak pri vseh posameznikih. Ponavadi ima močnejši odmev med tistimi, ki se bolj zavedajo pomena ohranjanja okolja. Simptomi, povezani zEkoanksioznost med drugim vključuje blago tesnobo, stres, motnje spanja in živčnost.. V hujših primerih lahko ekoanksioznost povzroči občutek zadušitve ali celo vodi v depresijo. Znotraj te posebne skupine je običajno, da posamezniki doživijo globok občutek krivde za stanje planeta, ki se lahko še poveča, ko razmišljajo o prihodnosti svojih otrok, če jih imajo.
Čeprav je relativno nov koncept, je ekoanksioznost tesno povezana s solastalgijo, izrazom, ki ga je revija Lancet leta 2015 prepoznala kot povezanega z učinki podnebnih sprememb na dobro počutje ljudi. Solastalgijo, ki ni razvrščena kot bolezen, je skoval avstralski filozof Glenn Albrecht in se nanaša na različne psihološke motnje, ki jih doživljajo domorodne skupnosti po škodljivih razmerah in motnjah na njihovi zemlji, ne glede na to, ali so posledica človeških dejanj ali dejavnikov, povezanih s podnebjem.
Ekoanksioznost, ki zajema solastalgijo, posebej prizadene ljudi, ki so že utrpeli posledice naravne nesreče. To razlikovanje poudarja niansiran vidik tega pojava. Študija, ki jo je izvedel Massachusetts Institute of Technology (MIT) o preživelih v orkanu Katrina leta 2005, je pokazala, da so imeli tisti, ki so utrpeli naravno katastrofo, 4 % večjo verjetnost, da bodo razvili duševno motnjo, poleg tega pa so trpeli tudi za posttravmatskim stresom in depresijo.
Nekatere rešitve
Za ublažitev učinkov ekoanksioznosti, tako kot drugih anksioznih motenj, je bistvenega pomena, da sprejmemo strategije, ki se osredotočajo na iskanje pozitivnosti v kateri koli situaciji, obvladovanje čustvenih odzivov, negovanje odpornosti pred izzivi in drugo. Poleg tega je za blaženje občutka krivde pomembno aktivno prispevati k ohranjanje okolja in zagovarjanje trajnostnih praks v lastnem življenju in v naših skupnostih. Tukaj je nekaj predlogov za zdravljenje ekoanksioznosti:
- Izobraževanje igra ključno vlogo pri razumevanju nasprotnika, zlasti ko gre za boj proti podnebnim spremembam. Nujno je opremiti sebe in druge z znanjem na to temo.
- Če se zavežemo k odgovorni porabi in recikliranju, lahko učinkovito zaščitimo okolje in hkrati zmanjšamo uporabo plastike.
- Ukvarjanje s trajnostnimi praksami, kot je vzpostavitev urbanega vrta ali sodelovanje pri zakopavanju, ki vključuje tek in zbiranje zavržene plastike, lahko pozitivno prispeva k okolju.
- Zavežite se tako trajnostnemu prevozu kot trajnostni izbiri hrane. S tem ne boste koristili samo svojemu zdravju, ampak boste prispevali tudi k blaginji planeta.
- Pomembne so tudi najmanjše podrobnosti, zato je pomembno, da se vzdržite dejanj, ki prispevajo k onesnaženju, kot je puščanje pipe ali metanje žvečilnega gumija na tla.
Spodbuden razvoj v boju proti ekološki zaskrbljenosti je naraščajoče razumevanje pomembnega dela prebivalstva o nujnosti ravnanja z okoljem. Nedavna študija WGSN, podjetja za globalne trende, je razkrilo, da je 90 % anketirancev po vsem svetu izrazilo nelagodje glede svoje prihodnosti, ko so razmišljali o podnebni krizi. Ta občutek, ki je še posebej razširjen med mlajšimi generacijami, se je prevedel v val zelenega aktivizma, ki ga ponazarjajo vplivne osebnosti, kot je Greta Thunberg. Vliti upanje za boljšo prihodnost našega planeta.
Upam, da boste s temi informacijami izvedeli več o tem, kaj je ekoanksioznost in kako vpliva na ljudi.