Sliši se kot znanstvena fantastika, toda ja, projekt Dogger Island je resničen: umetni otok v Severno morje, ampak zakaj?
Doggerjev otok ima jasen cilj: v Evropi bi lahko oskrboval z obnovljivimi viri energije 80 milijonov ljudi Evropa v 2050.
Evropa načrtuje gradnjo umetnega otoka (otok Dogger) s pristaniščem in letališčem, ki naj bi služil kot vozlišče za velike vetrne elektrarne na morju, ki bodo 80 milijonov ljudi oskrbovale z obnovljivo energijo.
Na 6,5 kvadratnih kilometrov velikem otoku bi energijo zbirali tisoči ljudi nove vetrne turbine ki želijo namestiti na morju.
Nemčiji sodeluje z Nizozemska y Danska za načrtovanje in izgradnjo novega otoka, ki bo oskrboval severozahodne države z energijo Evropa.
Otok bi bil povezan z Velika Britanija, Norveško, Nizozemska, Nemčiji, Danska y Belgija in bi gradil na otoku Dogger v Severnem morju.
Otok naj bi imel sončne elektrarne za največjo moč. Imela bo tudi pristanišče in pristajalni pas za olajšati dostop.
Poročila kažejo, da bo projekt zapletenNa primer, gradnja temeljev umetnega otoka bo po prvih ocenah stala okoli 1,35 milijarde evrov.
Projekt, ki se zdi nekoliko nor, a če bi ga izvedli, bi lahko poceni vetrna energija, proizvedena na morju.
Severno morje ima višjo in stabilnejšo hitrost vetra, kot jo ima kopne vetrne elektrarne, sončne elektrarne pa bodo zagotavljale energijo, ne da bi zasedale zemljišče, ki bi ga lahko uporabili za stanovanja ali kmetijstvo.
Družba pravi, da je ideja za otok nastala kot odgovor na potrebo Evropske unije po boju proti podnebne spremembe. Obnovljiva energija bo ključna za doseganje teh ciljev in da bosta za zagotavljanje stalne ravni energije skozi vsako sezono potrebni tako sonce kot veter. Poletni meseci bodo prinesli več sonca, hladnejši pa več vetra.
Po besedah Glarja Nilsena, direktorja danske energetske družbe Ererginet, »mi, ki imamo odgovornost za prevoz proizvedene električne energije z vetrnicami na morju nazaj na kopno (otok Dogger) in potrošniki morajo nenehno pritiskati in zagotoviti, da cena nenehno pada.
Največja vetrna elektrarna na morju na svetu
Največja vetrna elektrarna na morju je na obali Kenta (Anglija). Kljub temu, da je največji park, njegovi promotorji načrtujejo povečanje njegove moči do 870 MW v drugi fazi čaka na odobritev.
Po štirih letih gradnje in naložbi več kot Millones 2.200 evrov, park je sestavljen iz 175 vetrnih turbin Vestas SWT, Te se raztezajo do morja, ki zavzema površino približno 100 kvadratnih kilometrov na razdalji 20 kilometrov od obale Kent, jugovzhodno od Anglije.
Povprečje 450 kilometrov podmorski kabli in dve priobalni postaji, ki centralizirajo energijo, ki jo proizvajajo vetrne turbine, preden jo prenesejo v tla.
Sestavljanje vetrnih turbin
Za vgradnjo vsake vetrne turbine na morju je bilo treba zgraditi običajno mrežo pilotov, prilagojeno specifičnim značilnostim morskega dna, z globino, ki se giblje med 5 in 25 metri, odvisno od primera. Ti nosilci omogočajo dvig vsake turbine Vestas SWT-3.6MW-120 nad morsko gladino, po drugi strani pa deluje kot temelj za prenos njegove teže do 225 ton na tla.
Vsaka od 175 vetrnic ima višino 147 metropole, 90 metropole premer rotorja in dolžina lopatice 58,5 metropole. Za prenos energije, ki jo ustvari vsak od njih, obstajajo 210 km podmorskega kabla, ki povezuje vsako turbino z obalnima podstanicama, ti pa s podstanico Cleve Hill na suhem skozi 4 kabli po 150 kV ki dosežejo 220 km dolžine.
Po ocenah promotorjev je leta 2012 do danes obstajala obalna vetrna elektrarna približno 1,5% električne energije, a z Londonskim nizom naj bi se ta številka dvignila nad 5% s čimer se izognemo emisiji 925.000 ton letni CO2.
Priznanje energije vetra kot ene najmanj onesnažujočih in varnih na evropski energetski sceni začne igrati pomembno vlogo pri proizvodnji obnovljivih virov energije v svetovnem merilu. V primeru vetra na morju ima energija, ki jo proizvajajo turbine, manjši vpliv na okolje, ne zahteva odmetavanja ali zemeljskih del in ima vpliv, ker se nahaja na morju manj agresiven na favno in rastlinja v primerjavi s konvencionalnim vetrom.
Prihodnja širitev
London Array je presegel pričakovanja vetrne elektrarne v Ljubljani Večji Gabbard, infrastruktura na istem območju, ki je do zdaj nosila naziv največje priobalna vetrna elektrarna na svetu z nameščeno zmogljivostjo 500 MW. A to še ni vse.
Z idejo, da bi še naprej vodili impresivno dirko v vetru na morju, ki jo je izvedlo Združeno kraljestvo, nameravajo promotorji Londonskega polja razširiti svojo moč s sedanjih 630 MW na 870. Ta druga faza čaka na odobritev različnih pristojnih organov, vendar bi to vetrno elektrarno utrdila kot največjo doslej zgrajeno. V tem letu 2017 bomo imeli odgovor?